Vsak starš si želi videti svojega otroka srečnega in zadovoljnega. Včasih jim je še kako težko narediti neko stvar, na koncu pa pokajo od ponosa nase in to je osebna rast, ki jo vsak otrok potrebuje. Sam nisem prihajal iz takšne družine, da bi otroci bili pomembni, morali smo delati in obogati vse kar so nam rekli, nismo bili pomembni, bili smo tam, da pomagamo in olajšamo delo drugim, ne pa da se ukvarjamo sami z seboj.
No to sem sam točno vedel, da bom pri mojih otrocih spremenil, kajti osebna rast je tisto, ki ti odpira vrata, ko lahko hodiš pokončno in si zadovoljen sam z seboj. Vedel sem, da bom pustil svoje otroke, da se najejo, da vedo za kaj so dobri, pomagal jim bom pri tem, kajti osebna rast je uspeh in sreča, ki te čaka v prihodnosti, če le znaš dobro jadrati skozi leta.
Nisem si dovolil, da bi kreiral njihova življenja, upal sem, da bodo poznali sami sebe, da bodo vedeli katera pot je prava za njih, nisem jih hotel ovirati, stal pa sem tam, ko so me potrebovali. Ne bom rekel, da jim je vedno bilo lepo, še kako so kdaj bili žalostni, razočarani, jezni, a so šli naprej, poznali so se, vedeli so kam gredo, jaz pa sem bil srečen, da sem to videl pri svojih otrocih, ker moja osebna rast v mladosti ni bila prioriteta, tako da sem bil toliko bolj srečen, ko sem videl pri svojih otrocih, kako močna je osebna rast pri posamezniku in kako pomembna za srečo v trenutku in prihodnosti.
Vedel sem, da se oni ne bodo v srednjih letih spraševali, kje je njihova osebna rast, dobro jo bodo poznali in takrat si bodo že skrojili svoje življenje po njihovih načelih, po njihovih željah, jaz pa bom srečen gledal nekje pri strani in si rekel, da jim je uspelo, osebna rast je ključ do sreče.