Že nekaj časa razmišljam, da bi naredila izpit za čoln in bi lahko vozila sama očetov čoln. Saj ga tudi sedaj kdaj vozim, ampak samo takrat, kadar vem, da ni možnosti, da bi bilo kaj narobe. Vseeno mi pa ni več prijetno, da imam konstantno skrb okoli tega. Rada bi šla, kadarkoli si zaželim kam, in to brez skrbi. Za to je pa seveda obvezen izpit za čoln, ki niti ne stane veliko.
Morda se pa res odločim za to. Edino očeta moram vprašati, kakšne načrte ima letos s čolnom, da vidim, če se bom lahko dovolj vozila z njim in bi bil izpit za čoln res koristen potem. Če bo on večino časa na njem, potem nima smisla.
Ko sem preverila kakšne, ima načrte glede čolna, sem izvedela, da jih ima letos zelo malo. Kar pomeni, da bom lahko večino časa jaz na njem. Videti je, kot da se ga je po tolikih letih že malce naveličal in sedaj razmišlja o tem, da bi kupil vodni skuter, ne bom komentirala, on že ve, kaj je dobro zanj. Čeprav menim, da morda to ni več zanj. Lahko pa, da se motim. Vseeno se nekam pridno ukvarja s športom in videti je, da bo s tem nadaljeval ali pa začel še kaj težjega. Upam, da tudi primerno pazi nase, ker vseeno ni več tako mlad. Še jaz moram paziti, da ne pretiravam in raje počasi napredujem, kakor pa prehitro.
Po drugi strani je pa vse čisto v redu, ker tako vem, da bo to poletje bolj zaposlen z vodnim skuterjem in tako bo čoln čisto moj. Čeprav sedaj, ko razmišljam o tem, ali bi šla naredit izpit za čoln, ne vem, ali me ne bo bolje mikalo, da bi se vozila z vodnim skuterjem, kakor pa s čolnom, če bomo še to imeli.