Mislim, da je največji podvig pozimi ta, da se ohranja normalna koža na obrazu in telesu. Zadnje čase se mi zdi, da karkoli preskusim, kar naj bi mi pomagalo, na koncu izpade ravno obratno. Na srečo nekako uspem najti neko rešitev, da je vseeno normalna koža nekaj kar je vsaj približno na meni. Ampak nikoli ne traja to toliko časa, kot bi želela.
Moja koža je ali premastna ali presuha ali pa je občutljiva. Vse drugo je kot pa normalna koža in včasih res ne vem, katero obdobje točno ima, ker vedno drugače reagira na kozmetične proizvode. To obdobje sem mislila, da je suha, ampak sem šele po enem tednu ugotovila, da je občutljiva. Ta sem ugotovila, tako, da je reagirala na proizvod, ki pomaga takrat, ko je koža presuha, ampak je očitno zelo močna krema in seveda je koža reagirala. Ni mi ušel dan brez aloje vere, ki mi na srečo vedno pomaga. Upam, da nekega dne vseeno pridem na zeleno vejo z vsem in bom lahko rekla, da je normalna koža nekaj, kar končno spet imam. K sem bila mlajša nisem nikoli imela težav s kožo, prav nikoli. Kaj se zadnja leta dogaja, je pa prav drugo kakor pa to, kar je bilo. Pa ne vem, če so to samo leta kriva.
Včasih res deluje, kakor da nimam nikakršnega vpliva in skoraj ne najdem načina, kako bi rešila stanje. Potem pa pride obdobje, ko najdem izdelke, ki mi odgovarjajo, in za nekaj časa je normalna koža nekaj, kar imam tudi jaz. Včasih je to dlje časa, včasih manj časa. Mislim pa, da zelo veliko vplivata stres in zima. Če je zima in sem od stresom, se to res zelo pozna in takrat skoraj ne najdem rešitve. Če je pa poletje in nisem pod stresom, je normalna koža nekaj, kar lahko traja dlje časa.