Ko sem bil majhen, sem kar hitro spoznal, da je moj dedek lovec. Velikokrat so zjutraj po njega prišli lovci z lovskim avtom in tako so šli na lov. Ker sem bil še majhen, me dedek ni nikoli vzel z seboj. Takrat mi to ni bilo jasno, danes, ko sem starejši dobro razumem, zakaj me dedek ni vzel zraven na lov. Lahko bi motil in prestrašil živali.
Prišel pa je tudi dan, ko sem bil že malo večji, da je dedek meni posvetil cel dan. Tako je prišel do mene in me vprašal, če bi šel z njim na lov. Kako srečen sem ga pogledal in mu rekel, da komaj čakam, da lahko grem z njim. Tako sva se dogovorila, da sem tisto noč prej spal pri njemu, ker sva imela namen, da greva na lov zgodaj zjutraj.
Prav spomnim se, kako sem se celo noč premetaval, ker sem komaj čakal jutro, da me dedek pokliče in reče, da greva. Jutro je bilo precej hladno, vendar je dedek poskrbel, da sem bil precej toplo oblečen, tako da nisem čutil mraza. Pa sva šla z avtom na lov in parkirala na jasi zraven gozda. Pot naprej sva nadaljevala peš. Danes vem, da si je ta dan dedek vzel samo zame, ker ga ni motilo, ko sem se pogovarjal in ko sem včasih tekel naprej, da bi videl katero žival. Prav nič se ni kregal, lahko pa rečem, da mi je resnično pokazal, kako poteka lov na živali.
Kako sem bil radoveden, neprestano sem nekaj spraševal in gledal okoli, če bi videl kakšno žival. Dedka sem tisto jutro pošteno nasmejal z mojo igrivostjo, tako da sva se imela oba lepo. Jaz sem spoznal, kako poteka lov, dedek pa je na lovu užival kot še nikoli, ker mi je lahko razlagal, kdo so lovci in kakšno je njihovo delo.