Prav žal mi je, da kolo, ki sem ga kupila, ni električno kolo, ampak je samo navadno gorsko kolo. Res bi bilo kdaj dobro, če mi ne bi bilo treba se mučiti, ko se vozim po klancih navzgor. Včeraj sem bila na nekem klancu, ki se je vlekel v nedogled, in vmes sem skoraj obrnila in šla nazaj. Potem sem se pa spomnila, da sem do sem prišla po nekaj klancih navzdol in bi lahko bila pot nazaj še težja. Čakal me je namreč le en klanec še, od tam dalje pa le še ravnina ali pa klanci navzdol.
Zelo dolgo nisem bila nikjer s kolesom, kjer je toliko klancev, ker sem bila zares prelena za takšne podvige v poletni vročini, ker je bila res prehuda. Še za to, da bi bila pri miru, je bilo preveč vroče. Nekajkrat sem bila celo na bazenu v prepričanju, da se bom bolje počutila, pa tudi to ni bila najboljša odločitev, saj mi je bilo še bolj vroče kakor prej. Sem pa vsaj našla najboljšo senco, ki jo je takrat okolica bazena premogla in sem bila na boljšem kakor večina.
Komaj sedaj so se začele prave temperature, da človek lahko res uživa na soncu. En dan sem bila v Trstu in nisem vedela, ali naj raje skočim v morje ali pa grem domov. Dokler sem bila v avtomobilu, je še nekako šlo, takoj, ko sem prišla iz avtomobila pa ni bilo več prijetno in je bil žal ta obisk Trsta precej bolj neprijeten kakor prijeten. Bom pa zagotovo šla v septembru še enkrat tja, ker mi ni uspelo opraviti vsega, kar sem imela v načrtu. Želela sem že v nekaj trgovin z blagom, da v živo vidim, kaj imajo in se dogovorim za sodelovanje.
Vsekakor bom mnogo bolj uživala v vožnjah s kolesom, pa čeprav ni električno kolo in potepi po mestih sedaj, ko so nižje temperature.