Ko vaš otrok izbere poklic zdravnika
Ko danes pomislim nazaj, ne bi nikoli rekla, da bo moja hčerka postala zdravnica. Ni bila tisti otrok, ki bi se v otroštvu igrala zdravnico ali ki bi kadarkoli povedala, da si želi postati zdravnik. Ko sva morali obiskati zdravnika, jo je bilo strah in želela je, da čim prej zapustiva zdravstvene prostore.
Zanimiva pa mi je bila pri zobozdravniku. Čeprav je že dva dni prej trepetala, da mora k zobozdravniku, je na stolu bila čisto drugačna. Ko ji je zobozdravnica pregledala zobe in nato povedala, kaj mora narediti, so sledila vprašanja.
Sama sem bila presenečena, koliko vprašanj ji je zastavila. Še bolj pa sem bila presenečena nad zobozdravnico, ker si je vzela čas in vse lepo razložila. Takrat je hčerka prvič rekla, da želi biti zobozdravnica. To pa me je presenetilo.
Kasneje se nisva veliko pogovarjali o tem, vendar vedno, ko sva obiskali zobozdravnico, so sledila vprašanja. Zobozdravnica jo je tako že poznala in je bila pripravljena na to, da si vzame zanjo več časa. Povedala ji je tudi, da bo ponosna nanjo, če bo postala zobozdravnica. Tako je hčerka bila še bolj navdušena.
Danes je zdravnica in ne zobozdravnica. Stvari so se malo obrnile in še danes rada obišče svojo otroško zobozdravnico, ker se zaveda, da je prispevala k njeni poklicni odločitvi. Tako se gradijo zgodbe in prav je, da bi takšnih zgodb bilo čim več, je pa res, da si ljudje moramo vzeti vas. Danes je največji problem čas za otroke, tega si vzamemo bistveno premalo.
…